11/11/2023
PRAVILEN POSTOPEK GRADBENE SANACIJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH STARIH STEN V ZGRADBAH, POŠKODOVANIH ZARADI KAPILARNE VLAGE
Za odpravo kapilarne vlage, ter za nadaljnjo zaščito proti delovanju kapilarne vlage se predvidi patentirani ne destruktivni sistem zaščite proti delovanju kapilarne vlage – WTEX R14.
Naj Vam podrobno opišemo pravilen postopek sanacije kapilarne vlage.
NASVET: Pri delovanju naprave bo prišlo do močnejšega izstopanja vlage in soli, zaradi česar se lažje odstrani stari omet, ki se bo zaradi sušenja na določenih mestih morebiti celo delno odluščil. Še 60 cm nad vidnimi poškodbami je potrebno stari omet odstraniti. To je vsekakor potrebno storiti, saj je omet prepojen z soljo in je močno higroskopičen, poleg tega pa vleče nase tudi vlago iz ozračja. V pogojih večje vlažnosti se vam bo zdel omet vlažen, čeprav je stena pod njim suha, kar se dokazuje z meritvami.
Želimo, da upoštevate naša navodila, saj lahko pri napačnem ravnanju nastanejo poškodbe novega ometa. Vsi spremljajoči pojavi so posledica sušenja stene in izstopanja škodljivih snovi iz nje.
Torej še enkrat, po zagonu krmilne naprave Wetex , po vsaj polletnem obratovanju, nikakor pred tem rokom, je potrebno morebitno odluščen poškodovani omet do višine 60cm nad vidnimi poškodbami popolnoma odstraniti.
Malto iz fug med kamni in opečnimi zidaki, ki je praviloma polna škodljivih soli moramo izpraskati do globine 2 cm, nato pa z žično krtačo odstraniti vse ostanke stare malte, 60 cm nad vidnimi obrisi vlage. To je zamudno in naporno mehansko opravilo, a zelo zanesljivo saj z njim ne poškodujemo temeljnega gradiva.
Drugi postopki so: čiščenje z vodnim curkom (hidro pnevmatsko čiščenje), čiščenje s kemičnimi sredstvi (kemično čiščenje), čiščenje s paro (parno čiščenje) in čiščenje z umivanjem (kombinacija vodnega curka in čiščenja s ščetko). Ti postopki načeloma več ali manj poškodujejo tudi temeljno gradivo, a so zelo hitri v primerjavi z mehanskim čiščenjem.
Očiščen zid mora imeti grobo površino, če je nima, zid natolčemo. Poškodovan zid moramo popraviti, morebitne luknje v zidu pozidamo s koščki kamna ali opeke. Popravljeni zid se mora temeljito posušiti. Če dopuščajo vremenske razmere, naj sušenje traja od 2 do 6 tednov. V času sušenja je potrebno notranjost objekta intenzivno prezračevati ter odstraniti poškodovane omete in barve, še posebno, če so ti na oljni osnovi in ne prepuščajo pare.
Pred izdelavo ometa oziroma fasade je potrebno proučiti gradivo in sestavo malt s katerimi je zid povezan saj se morajo novi ometi kar najbolje povezati z obstoječim gradivom. Za končno zaščito zidov, ki so iz kamna ali opeke in zvezani z apneno malto je edino uspešna in priporočljiva uporaba ometov z apnenim vezivom!!!
Priporoča se izdelava sušilnih, sanacijskih ali apnenih ometov iz hidravličnega apna, saj je zaradi dodatkov, ki jih to apno vsebuje, omet odporen proti škropilni vodi in drugim vremenskim vplivom.
Od dobro pripravljene stene, očiščene, osušene in pred nanosom ometa primerno navlažene, je v veliki meri odvisen uspeh sanacije. K skrbno pripravljeni podlagi moramo dodati še sestavo ometov. Ta naj bo enaka originalu tako v uporabljenem agregatu kot vezivu. Pri saniranju ometov z apnenim vezivom ne smemo uporabljati gradiva, ki ne prepušča vlage, niti gradiva, ki ima večji raztezek od obstoječega. Uporabi naj se lokalno pridobljen in pravilno drobljen pesek ter žgano apno z dodatki. Večina vrst peska, ki ga kupimo je pripravljen za izdelavo cementnih malt in ima v sestavi preveč groba, prevelika zrnca.
Za uspešno sanacijo ometa je potreben pravilen postopek izvedbe z apneno malto pri čemer naj se uporabi hidravlično vezivo: zid navlažimo, nato apneno malto nanašamo na zid v več tankih slojih, saj z večkratnim nanosom ometa zmanjšamo površinske napetosti - to je zelo pomembno, saj zaradi predebelega nanosa pogosto pride do prevelikih napetosti, trganja, pokanja in odstopanja ometa od podlage, pozorni moramo biti, da med nanašanjem slojev ne pride do strjevanja, sloj na katerega nanašamo plast ometa mora biti vlažen. Ista pravila naj veljajo za nanos opleska, kajti, če teh dejstev ne upoštevamo bo vezljivost slaba in pride do luščenja.
Posebna pozornost mora veljati zgrešenim trditvam, kako dobri so plastični ometi!!! Omete s sintetičnimi vezivi stroka postavlja na zadnje najmanj priporočljivo mesto. Zaradi slabe difuznosti, tak omet namreč preprečuje dihanje zidu in velike higroskopičnosti, torej prevelike vpojnosti vlage iz ozračja. Plastične omete absolutno odsvetujemo pri sanaciji starejših objektov, ker ti ometi onemogočajo izparevanje vlage, ki iz ozračja ali tal prehajajo v zidove, vlaga zastaja pod ometom in sčasoma povzroči njegovo odstopanje.
Šele po nekaj tednih, še bolje po mesecu dni, po nanosu ometa na zid, lahko omet prebarvamo z barvo. Paziti moramo, da ima barva vsaj takšno oziroma večjo prepustnost za paro kot omet!!!
Nanos barve, ki ne bi bila prepustna za paro, bi ometu popolnoma onemogočila osnovno nalogo: ZARADI POSEBNE ZGRADBE POR V OMETU VLAGA IZ ZIDU LAHKO PREHAJA V OZRAČJE!!! Na vsak način priporočamo apnene barve, torej barve z vezivom apnenega kazeina in alkaličnega kazeina, ki so v vodi netopne in zelo odporne na zunanje vplive. !!!!!!!
Priporočam uporabo mineralnih barv na bazi apna ter silikatne barve.
Nikakor ne uporabljajte disperzijske barve, ki so neprepustne za paro!!!
Do luščenja opleska običajno pride zaradi nepravilne uporabe surovin ali slabe priprave gradiva za izdelavo zaščitnega ovoja nosilne konstrukcije, opleska in ometa. Pri mešanicah apnenih malt vplivajo na kakovost: ustrezna temperatura pri izvedbi, vlažnost ozračja, čistost surovin, način priprave in čistost oziroma pravilna priprava podlage, na katero nanašamo omet oziroma belež. Vzrok luščenja opleska je v sodobnem času tudi uporaba neprimernih oziroma me seboj neskladnih gradiv. Med najbolj pogostimi sta nanos cementnih ometov na apneno podlago in nanos za paro neprepustnih ometov in barv.
Naj za konec še enkrat izpostavim napako, ki je zaradi razvoja industrije gradbenega materiala pogosta in usodna pri sanaciji ometov oziroma pri ponovni zaščiti, kamnitih in opečnih zidov z novim ometom.
TO JE UPORABA CEMENTNIH MALT V KOBINACIJI Z OBSTOJEČIMI APNENIMI MALTAMI IN MALT, KI VSEBUJEJO UMETNE SMOLE.
Uporaba cementnih malt pri sanaciji obstoječih ometov, izdelanih iz cementne ali podaljšane apnene malte, poruši enovito poroznost in razteznost ometa. Zaradi različne poroznosti v sestavi konstrukcije (opečni zid z apneno malto – cementni omet; opečni zid nato apneni omet – barva neprepustna za paro; kamniti zid v povezavi z apneno malto – cementni omet; itd.) pride do neenotne nasičenosti konstrukcije z vlago. Pri nizkih temperaturah se v delih s preveč vlage pojavijo velike napetosti, posledica je pokanje ometa ali celo odstopanje ometa od podlage. Pri enakomerni navlaženosti konstrukcije ne pride do takšnih poškodb. Razpoke in poškodba pa povzroče neenakomerna raztezanja. Vedeti moramo, da je razteznost cementa 10 x večja od apna.
Stene starejših slovenskih objektov so sestavljene iz homogenega gradiva, torej kamna in opeke in zaščitena z apnenimi ometi enakih lastnosti. Njihova debelina je običajno od 50 cm in več, da zrak počasi prehaja skozi gradivo, se postopoma ohlaja pozimi in ogreva poleti. Zaradi takšne debeline zidu, ki omogoča postopno spremembo temperature zraka pri prehodu, v konstrukciji ne pride do rosišča, TOREJ NASTANKA KONDENZNE VLAGE.
V postopku sanacije obodnih sten moramo značilne lastnosti prepustnosti za paro ohraniti.
Poleg malt z apnenim in cementnim vezivom, uporabnih za izdelavo zunanjih ometov, pozna sodobna industrija gradbenega materiala tudi malte, ki imajo za vezivo vodno disperzijo iz umetnih smol. Omete izdelane iz teh malt se imenujejo plastični ometi, ki imajo nekaj zelo slabih lastnosti. Oddajajo škodljive pare in pline, so neprijetnega vonja, preprečujejo naravno dihanje zidov ter so neprepustni za paro. S plastičnim ometom na zidu iz kamna in opeke preprečimo naravno dihanje oziroma sušenje. Vlaga, ki potuje skozi zid, naleti na zaporo in ne more iz zidu, zato se zbira za ometom. Njena uničujoča moč se prav kmalu pokaže v obliki luščenja in površinskim propadanjem ometa. Enak učinek dosežemo z disperzijskimi barvami, neprepustnimi za paro.
PRAVILEN POSTOPEK GRADBENE SANACIJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH STARIH STEN V ZGRADBAH, POŠKODOVANIH ZARADI KAPILARNE VLAGE
1. Namestitev sistema wetex
2. Odstranjevanje starega ometa vsaj 60 cm nad vidnimi sledovi vlage in soli.
3. Odstranjevanje starega ometa iz fug med opeko in kamni v globino min. 2cm.
4. Čiščenje zidu in fug z žično ščetko in nato pranje ali odpraševanje površine.
5. Na očiščen in namočen zid in fuge nanesemo »JUBOSAN SANIRNI OBRIZG«
poraba 10,00 kg/m2
6. Nato sledi na omočeno površino nanos »JUBOSAN SANIRNI OMET«
poraba 20,00 kg/m2/3cm
7. Sledi nanos finega sanacijskega sušilnega ometa »FINI OMET 1.0«
poraba 4,2 kg/m2/2mm
8. Sledi 2 x nanos zaključne specialne barve za premaz sanacijskih ometov
»JUPOL SILIKAT«
poraba 0,20 l/m2
To je eden izmed možnih načinov.
Drugi prav tako pravilen način je identičen v prvih treh točkah nato sledi postopek po priloženi shemi podjetja KEMA PUCONCI.
Za dodatna pojasnila lahko pokličete!
Call now to connect with business.