Ko stopimo iz zaprtega prostora na prosto, takoj ugotovimo kakšno je vreme in kako se primerno obleči, spreminjanje klimatskih sprememb pa je mogoče zaznavati le na daljše obdobje, trideset, petdeset in več let. Potrebno je bilo intenzivno analiziranje sprememb, preden se je ugotovilo, da je ogrevanje ozračja posledica prekomerne rabe fosilnih energentov za potrebe proizvodnje električne energije,
ogrevanja in seveda potrebe za transport v vseh njegovih oblikah. Kaj pomeni prehod v energetsko neodvisnost? Vsem je poznano, da v vsakodnevnem življenju uporabljamo fosilne energente za proizvodnjo električne energije, za potrebe našega transporta in seveda za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode. Zadnji znan podatek iz statistike je, da smo pridobili 17,8 % energije iz trajnih energetskih virov ( seveda prevladuje proizvodnja iz HE), vse ostalo je uvožen energent ( razen TEŠ z lignitom). Podatkov o porabi fosilnih ( uvoženih) energentov nimamo natančnih, razen podatka, da smo v preteklem obdobju uvozili za 2.6 milijarde € teh energentov. S prehodom v energetsko neodvisnost to najprej pomeni zmanjšanje rabe fosilnih energentov za potrebe ogrevanja, priprave tople sanitarne vode v gospodinjstvih in v vseh javnih objektih v upravljanju občin in drugih državnih ustanovah. To bomo nadomestili z rabo trajnih energetskih virov (geotermalna energija, energija podzemnih in površinskih voda ter biomase v vseh njenih pojavnih oblikah). Proizvodnjo električne energije pa bomo morali povečati z gradnjo večjega števila malih HE in oblike net-meteringa za pridobivanje solarne energije. Izdelati je potrebno tudi nove razvojne projekte v tej smeri. Za prehod transporta na električno mobilnost bo potreben daljši čas, bistveno pa je, da se naučimo racionalno uporabljati energijo ,katero imamo na razpolago.
